Zemljevid - Certosa di Pavia

Certosa di Pavia je cerkev in samostanski kompleks v Lombardiji v severni Italiji, ki se nahaja 8 km iz mesta Pavia. Zgrajena med letoma 1396-1495, se je nekoč nahajala na meji velikega lovskega parka v lasti družine Visconti iz Milana, od katerega so danes ostali le posamezni deli. Je med največjimi samostani v Italiji.

Certosa je italijansko ime za samostan meniškega reda kartuzijanov sv. Bruna, ustanovljenega leta 1044 v Grande Chartreuse blizu Grenobla v Franciji. Čeprav so bili kartuzijani v zgodnjih stoletjih znani po svoji odmaknjenosti, askezi in preprostosti njihove arhitekture, je Certosa znana po živahnosti svoje arhitekture, tako v slogu gotike kot renesanse ter po svoji zbirki umetniških del, ki je posebej reprezentativna v regiji.

Gian Galeazzo Visconti, dedni gospod in prvi vojvoda Milana, je naročil zgradbo Certose arhitektu Marcu Solariju. Slovesen začetek del in polaganje temeljnega kamna je bilo 27. avgust 1396, kot je razvidno na reliefu na fasadi. Mesto je bilo strateško izbrano na sredini med Milanom in Pavio, drugim mestom Vojvodine, kjer je imel vojvoda tudi svoj dvor. Cerkev je zadnja zgradba kompleksa, ki bila zgrajena in naj bi bila družinski mavzolej Viscontijev. Zasnovana je bila kot velika struktura z glavno in dvema stranskima ladjama, nenavaden tip za kartuzijanski red. Ladja v gotskem slogu, je bila končana leta 1465.

Od ustanovitve je bila v renesansi razširjena, preostali del zgradbe in tudi nekaj samostana, pa je bil zgrajen v novem slogu, pod vodstvom Giovanni Solarija in v nadaljevanju njegovega sina Guineforta Solarija. Solari je nasledil kot direktor del Giovannija Antonia Amadea, (1481-1499). Cerkev je bila posvečena 3. maja, 1497. Spodnji del fasade ni bila končana do leta 1507.

Pogodba o gradbenih delih je obvezovala menihe, da so del prihodkov namenili v korist samostana, da bodo še naprej izboljševali zgradbo. Zato Certosa vsebuje veliko zbirko umetniških del iz vseh stoletjih od 15. do 18.

Leta 1782 so bili kartuzijani po nalogu cesarja Jožefa II. izgnani, in so uspeli leta 1784 Certoso predati cistercijanom in nato v 1789 karmeličankam. V letu 1810 je bil samostan zaprt, dokler ga leta 1843 kartuzijani niso ponovno pridobili. V letu 1866 je bil razglašen za nacionalni spomenik in zaplenjen od italijanske države, čeprav so nekateri benediktinci bivali v njem do leta 1880. Menihi, ki trenutno živijo v samostanu, so cistercijani in so tu od leta 1960.